Definicije aditivov za živila se po svetu razlikujejo. Skupna komisija za hrano Codex Alimentarius Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opredeljuje aditive za živila kot: ne-hranljive snovi, ki se namenoma dodajajo, običajno v majhnih količinah, hrani za izboljšanje njenega videza, okusa, teksture ali lastnosti shranjevanja.
V skladu s to definicijo ojačevalci živil, namenjeni povečanju hranilne vrednosti hrane, kot so prehranske vlaknine, elementi v sledovih, vitamin B12, fruktooligosaharidi, tavrin (pogosto dodan energijskim pijačam) in L-karnitin (za hujšanje, izgradnjo mišic in antioksidativne učinke), ne bi smeli biti vključeni v definicijo aditivov za živila.
Različne organizacije ali države imajo različne definicije: Skupna komisija FAO/WHO za hrano Codex Alimentarius: aditivi za živila so ne-hranljive snovi, ki se namenoma dodajajo, običajno v majhnih količinah, hrani, da izboljšajo njen videz, okus, teksturo ali lastnosti shranjevanja.
EU: aditivi za živila so vse snovi, ki so umetno dodane živilom za tehnične namene med proizvodnjo, predelavo, pripravo, rokovanjem, pakiranjem, transportom ali skladiščenjem živil.
Združene države: Aditivi za živila so snovi, ki se namenoma uporabljajo, da povzročijo ali so namenjene temu, da neposredno ali posredno postanejo sestavine živil ali vplivajo na lastnosti živil.
Kitajska: V skladu s členom 54 *Zakona o higieni hrane Ljudske republike Kitajske*, členom 28 *Upravnih ukrepov za higieno aditivov za živila*, členom 2 *Upravnih ukrepov za higieno obogatenih živil* in členom 99 *Zakona o varnosti hrane Ljudske republike Kitajske*, Kitajska opredeljuje aditive za živila kot: Umetne ali naravne snovi, dodane hrani za izboljšanje njene kakovosti, barve, arome in okusa, pa tudi za potrebe konzerviranja, svežine in predelave.
V skladu z *nacionalnim standardom varnosti hrane – standardom za uporabo aditivov za živila* (GB 2760–2014) so aditivi za živila opredeljeni kot "umetne ali naravne snovi, dodane hrani za izboljšanje njene kakovosti, barve, arome in okusa, pa tudi za potrebe konzerviranja, svežine in predelave. To vključuje arome za živila, osnovne snovi v žvečilnih gumijih in pomožna sredstva za predelavo, ki se uporabljajo v živilski industriji."
